Izola je kraj, kjer sem rojen in imam prekrasne spomine
Moje otroštvo je bilo res lepo. Nikoli mi ni bilo dolgčas, kajti Izola je kraj, kjer se vedno nekaj dogaja. Kot otrok sem poletne počitnice vedno preživel na morju. Tako sem pri babici pojedel zajtrk in že sem šel na plažo. Tam smo se dobili prijatelji in igrali večina časa odbojko, se kopali in igrali družabne igre. Moji starši so vedno vedeli, kje sem, nikoli pa me niso dobili doma.
Sedaj ne živim več v Izoli, ker me je življenje vodilo drugam. Zaradi službe in družine sedaj živim v Ljubljani. Ne bom rekel, da mi Ljubljana ni lepa, se pa zavedam, kako je Izola lepa in kako sem lahko doživel to sproščeno otroštvo, ki ga sedaj svojim otrokom ne morem ponuditi. To je tisto, kar me najbolj mori, ker moji otroci ne bodo nikoli začutili te svobode, ki sem jo imel sam.
Da bi jim le malo pričaral ta občutek, gredo poleti pogosto na počitnice k moji mami, tako se vsak dan hodijo kopat. Meni je Izola kraj, ki ni velik, po drugi strani pa ravno prav velik, v katerem dobiš čisto vse. Prav nobene slabe izkušnje nimam.
Ko tako premišljujem o svoji starosti, sem vse bolj prepričan, da se bom na stara leta preselil nazaj. Takrat bodo otroci že veliki in lahko bodo živeli še naprej v Ljubljani, jaz pa bi šel nazaj na obalo. Kako se lahko to hitro obrne, je odvisno samo od moje žene. Tudi njej je Izola lepa, tako da glede tega po moje ne bo težav.
Življenje je eno in prav je, da živimo v kraju, kjer se počutimo srečne. Za nekatere je to Gorenjska, druge štajerska, zame je to obala in Izola, to je kraj, v katerem sem srečen in poln energije. To je kraj, ki pri meni pričarana na obraz nasmeh. …